Tadeja Mikelj

Spomnim se, da sem že kot otrok – še posebej, kadar mi je bilo dolgčas – z zanimanjem opazovala ljudi. Kako izgledajo, kako se gibljejo, kaj počnejo in predvsem zakaj nekaj počnejo.

To opazovanje me je kasneje vodilo na poklicno pot, ki se je začela s študijem kineziologije na Fakulteti za šport, kjer sem raziskovala človeško telo, gibanje, poškodbe in rehabilitacijo. Ker mi to ni zadostovalo, sem se med magistrskim študijem hkrati vpisala na 3-letno Akademijo za manualno terapijo, kjer sem telo spoznavala še prek dotika.

Z leti sem vse bolj opažala, da na številna vprašanja – zakaj nekaj boli ali zakaj telo ne deluje tako, kot bi si želeli – ne moremo odgovoriti zgolj z anatomsko-fiziološkega vidika. To me je pripeljalo do raziskovanja psihosomatike. Po večletnem samostojnem raziskovanju sem se odločila za 5-letno izobraževanje na Centru za integrativni razvoj.

Vso to znanje in izkušnje mi omogočajo, da posameznika spremljam celostno – skozi telo, gib, igro, občutek in zgodbo, ki jo nosi v sebi.

Gibarija je zame mnogo več kot le prostor – je skupnost. Je prostor povezovanja s podobno mislečimi ljudmi, prostor, kjer ideje ne ostanejo le zamisli, temveč se oblikujejo in tudi uresničujejo.

Svoje mesto tukaj najdem v povezovanju, idejah, ustvarjanju podporne baze in v tem, da delujem kot pogonsko gorivo. 

Ena od posebnosti Gibarije pa je tudi ta, da mi omogoča negovati še en hobi – tu lahko second hand oblačila in pohištvo ponovno zaživijo in najdejo svoje mesto.