Sem Ana Krauthaker, začela sem na področju ustvarjanja v zvoku, povezava telo – zaznava – občutki – čustva – misel – čas (izkušnje) pa me vedno bolj prevzema.
            Tako kot naša telesa, tudi moja znanja povezuje predvsem fascija: ustreza tako moji želji po intuitivnem pristopu kot potrebi po racionalni razlagi. Fascija ima številne karakteristike, zame pa je pomembna, ker:

… shranjuje/oddaja našo energijo in informacije (občutke, čutni spomin) 

… je skupaj s kožo meja našega telesa (zaščita), obenem pa nas povezuje z okoljem in daje priložnost za ekspanzijo
… je visoko senzibilna za dražljaje
… povezuje vsa naša tkiva, je naše medmrežje

… je izredno prilagodljiva in spremenljiva v svojih kvalitetah (se lahko razteza ali krči, je bolj trda ali pretočna, bolj toga ali elastična)
… se po raziskavah v  98% ujema z meridianskimi potmi kot jih pozna tradicionalna kitajska medicina

… se po teoriji Nevromehanike povezuje s kolektivnim poljem in lahko iz njega pridobiva informacije.. 

Moja osnovna načela pri izvajanju terapije so:

– izogniti se ustvarjanju kronične povratne zanke bolečine (hipersenzibilizaciji)

– verjamem v samoregulacijo in telesu lastno modrost, zato dajem prednost raziskovanju pred vnaprej določenimi protokoli
– posameznikov fokus in zavedanje lastnega telesa ima na terapijo pomemben vpliv, zato gradiva terapijo skupaj

Metode:

Bownova terapija
uporabljam tehnike Bowen Therapy Essential (Društvo Bownovih terapevtov, Slovenija) in Art of Bowen (Alastair McLoughin, Anglija)

Fascijo obravnava s tehniko, ki jo je razvil Avstralec Thomas Ambrose Bowen (1916 – 1982, https://bowen.asn.au/history-of-bowen-therapy/), kasneje pa so jo njegovi sodelavci in učenci razvili v različne šole po vsem svetu.

Značilnosti: cilja zlasti na površinsko fascijo, a vpliva na telo celostno; sproži proces homeostaze in strukturnega ravnovesja. Je mehka in nežna tehnika, ki vključuje nabor potez s kratkimi premori, kar telesu omogoča sprotno procesiranje informacij. Gre za  t. i. Bownovo potezo, ki deluje na specifična mesta fascije sklepov, mišic, tetiv. 

Uporaba: sprošča napetosti v posameznih mišicah ali kinetičnih verigah, naslavlja mobilnost ovojnic in držo telesa, pri čemer vodstvo prepušča telesnemu samoregulacijskemu procesu. Ker izrazito sproži parasimpatični odziv živčnega sistema, deluje tudi na visceralne in nevrološke odzive, obenem pa s posameznimi potezami podpre nekatere notranje organe in imunski sistem. Primerna je za: naslavljanje telesne drže in kompenzacij; kot dopolnilna metoda pri zmanjševanju akutnih bolečin in pri hitrejšem okrevanju po poškodbi; ljudi s kroničnimi bolečinami; ljudi, ki so občutljivi na bolečine (prevelika vzdraženost živčnega sistema, občutljivost na bolečino); podporna je za nosečnice, matere po porodu, otroke in novorojenčke; obnovi energijo.

Posebnosti: v prvih dneh po terapiji se odsvetuje intenzivna fizična dejavnost, močno pregrevanje telesa (zelo vroč tuš, savna) in elektro stimulacije, saj le-to zmanjšuje učinke terapije. Običajno deluje v čebulnih slojih, zato je smiselno je izvajati več zaporednih terapij v razmaku 5 – 10 dni.

Miofascialno sproščanje

trenutno uporabljam tehnike na trupu (Društvo Gibanje in DG für Myofascial Release, C. Veeck), s katerimi dopolnjujem Bownovo terapijo

Metoda se je razvijala preko različnih raziskav – osteopata Andrewa T. Stilla, in avtorice metode Rolfing Strukturalne Integracije Ide Rolf, za osrednja avtorja metode pa veljata Robert Ward in John F. Barnes, (https://www.ebsco.com/research-starters/physical-therapy-and-occupational-therapy/myofascial-release.)

Značilnosti: tehnika cilja na omejitve vezivnega tkiva (zatrdelosti, zlepljenosti, nemobilnosti, zadebelitve, skrajšave), pri čemer terapevt prehaja iz povrhnjih v globlje sloje ovojnic. Posebnost terapije je previdnost pri obravnavanju bolečine (razvoju hipersenzibilnosti), zato gre skozi proces postopno, po slojih, ne presega bolečinskega praga stopnje 3-4 (na desetstopenjski lestvici) in vključuje posameznika pri vodenju intenzivnosti procesa (običajno z dihanjem).

Uporaba: izboljšuje drsenje slojev med tkivi ter mišično koordinacijo – obnavlja torej ravnovesje, mobilnost, gibljivost, razbremeni sklepe in razrešuje ne več uporabne gibalne vzorce in drže. 

Nevromehanika

Metoda, ki jo je Slovenec, Miran Irenej, razvil na osnovi lastnih raziskav in na nekaterih izhodiščih Nevrokinetike. 

Značilnosti: tehnika upošteva hierarhijo možganov: limbični sistem (vključen v številne procese avtonomnega živčnega sistema, čustvovanja, pomnenja) je nadrejen motoričnemu, nad limbičnim pa je kognitivni um (prepričanja). Zato z vidika Nevromehanike daljnoročno na motorične vzorce vplivamo le z razrešitvijo konflikta v limbu (razcepljenost, stresne situacije, travme oz. odziv boj-beg ali zamrznitev). Del metode je torej uvid v naravo stresne situacije, sprostitev negativnega refleksa, ki je pri tem nastal, in resetiranje živčnega sistema, kar omogoči novo pozitivno izhodišče. Pri tem upošteva soodnosnost elektro-magnetnih polj in osnove kvantne fizike. 
            Uporaba: Nevromehaniko lahko uporabljamo z drugimi metodami, zlasti ko gre za določene motorične vzorce in tenzije, nastale v stresnih situacijah (nesreče, padci, operacije, porodni zapleti ipd.). Ker skuša s pomočjo intervjuja in občutkov najti izvorno situacijo, pogosto išče vpogled nazaj v preteklost (tudi otroštvo), ko je motorični zapis, da bi osebo zaščitil, prvič nastal.

Nevrokinetika
trenutno uporabljam znanje iz NKT 1 (Simon Jones, NKT Zagreb), ki omogoča uporabo metode pri manj zapletenih kompenzacijskih vzorcih

Gre za metodo ameriškega terapevta Davida Weinstocka, ki ciljno išče primaren kompenzacijski par – odnos med dvema mišicama (ali ligamentoma in tudi drugimi strukturami), ki sta v disfunkciji: ena je zavrta (inhibirana), druga preaktivna (facilitirana). Vzorec se pojavi zaradi poškodbe, udarca, preobremenitve, operacije, enostranskih ponavljajočih se gibanj…  Sčasoma se, v kolikor primarni vzorec ostaja nerazrešen, v kompenzacijo vključuje vedno več struktur; razrešitev primarnega vzroka lahko zatos sprosti tenzijo več mišičnih skupin ali kinetičnih verig. 

Značilnosti: osnova metode so nežni mišični testi, na podlagi rezultatov pa sledi sproščanje preaktivne in aktivacija zavrte mišice. Ustrezno število ponovitev reprogramira neustrezne motorične vzorce v centralnem živčnem sistemu. Metoda vključuje tudi delo z brazgotinami ki je pomembna komponenta rehabilitacije in vrnitve k funkcionalnemu telesu.

            Uporaba: razrešuje težave z bolečinami, tenzijami, držo, brazgotinami
            Posebnosti: metoda je primerna pri kroničnih vzorcih oz. po tem, ko so se tkiva že zacelila. Po opravljeni terapiji je ključno, da posameznik ustrezno število ponovitev za reprogramiranje motoričnih vzorcev opravi sam. 

Senzorne vaje po Mary Bond

uporabljam znanje iz tematskih sklopov: jezik in pozicija glave, ramenski obroč, stopala – mobilni temelji, artikulacija hrbtenice

Mary Bond, https://healyourposture.com, je ameriška plesalka in terapevtka Rolfing Strukturne Integracije, ki pri svojem terapevtskem delu poudarja soodnose med gravitacijo, optimalno postavitvijo telesa in uravnovešenostjo zaznav: proprio-, ekstero- in intero-cepcijo. 

            Značilnosti: senzorne vaje nam s počasnim in mikro-gibanjem pomagajo prepoznati neoptimalne gibalne vzorce ter jih sčasoma skorigirati s pomočjo sprememb v koordinaciji in propriocepciji. S pomočjo vaj odkrivamo povezave med telesom, prostorom (okoljem) ter odzivi; rahljamo, razširjamo in uravnovešamo zaznavo med navznoter-navzven, s čimer prehajamo v bolj sproščeno, lahkotnejše, mehkejše in zavestnejše gibanje.

            Uporaba: večji stik s telesom, preventiva ali kurativa za disfunkcionalne vzorce, učenje optimalnejšega gibanja. Vaje so preproste, neinvazivne, nenaporne, zahtevajo malo časa (nadgrajujemo postopoma), primerne za vsakogar, z lahkoto jih vkomponiramo v vsakdan.

            Posebnosti: metoda upošteva kvaliteto pred kvantiteto – pomembni sta osredotočenost in urjenje zaznave, s čimer omogočamo nove motorične vzorce v centralnem živčnem sistemu. 

Kontakt: ana.krauthaker@gmail.com ali 031 210 313, možni termini za prijavo: ponedeljki od 16.00 – 19.00.