POSTATI OZAVEŠČEN IGRALEC V IGRI, KI SE IMENUJE ŽIVLJENJE

Improvizacija je namenjena temu, da bi posameznik bolje razumel in sprejel samega sebe, drugega in svoje življenjske okoliščine. Vabljen je vsak, ki bi se rad izmojstril v umetnosti življenja, vsak, ki se nahaja v življenjski krizi, bodisi se nima rad in je globoko nezadovoljen s seboj, s svojim življenjem, ali pa je samo radoveden, ustvarjalen in si želi spoznati samega sebe na humoren, igriv način.

Srečanja niso namenjena učenju igralskih veščin, kot tudi ni potrebno, da imate igralski talent. Zadostujeta radovednost in želja bolje spoznati sebe in drugega.

PREPRIČLJIV IGRALEC

Predstavljajmo si sebe kot igralca (tudi to je vloga), ki preučuje like, ki jih igra v svojem življenju. Poskuša jih razumeti, sočustvovati z njimi, ne pa jih obsojati in ne vrednotiti. Uči se jih imeti rad in tako postaja ozaveščen, prepričljiv igralec. Takšen igralec se ne boji sprejeti in izživeti svoja kompleksna čustvena stanja. Zaveda se jih in ve, da je to le igra v najvišjem pomenu besede. Resnična igra ni povezana s prevaro, slepilom in lažjo, temveč zrcali življenje v njegovi najgloblji resničnosti. Prava igra se vzpostavlja s čistim, poštenim in avtentičnim odnosom do samega sebe.

NOTRANJI OTROK

Obuditi svojega notranjega otroka in mu omogočiti prostor za ustvarjalno življenje. Naš radovedni, igrivi notranji otrok nas oživlja in navdihuje. Pomaga nam, da zavzamemo do sebe ustvarjalen odnos, tako da se lažje soočamo z zahtevnimi življenjskimi okoliščinami.

VERA

Verjeti, da ima vse to, kar se nam dogaja, smisel. Celo nesmisel ima svoj smisel. Naučiti se, kako (oziroma se spomniti, da to znamo) sprejemati nesmisel, bolečino, trpljenje, nerazumevanje tega, kar se nam dogaja, in videti v tem smisel. Ne vemo, kakšen, in kljub temu gremo dalje. Verjamemo, da je to, kar se nam dogaja, v redu. V višjem redu, ki nas vodi v neznane pokrajine. V takšnem prepričanju tiči moč vere.

SEDANJI TRENUTEK

Vse se dogaja v sedanjem trenutku: preteklost, sedanjost, bodočnost. Vztrajati v sedanjem trenutku je zahtevno dejanje. Moramo biti budni in pogumni. V sedanjem trenutku smo v krempljih barvitih, večplastnih notranjih stanj, ki nas vlečejo v preteklost ali bodočnost. Naš notranji opazovalec, ki budno spremlja zunanje in notranje dogajanje, nam pomaga ohranjati odstop od opazovanega in na ta način lažje vzdržimo v sedanjem trenutku.

NAPAKE, NEPOPOLNOSTI, STRAHOVI

Napake oziroma nezaželene značajske lastnosti lahko preobrazimo v vrline. Vendar jih je najprej potrebno prepoznati, zavedati se jih, ne pa jih skrivati in predvsem ne pred njimi bežati. Pomembno je, da svojih nepopolnosti ne vrednotimo kot dobre, slabe, zaželene, nezaželene, temveč jih preprosto sprejmemo in se z njimi igramo. Napaka lahko postane naša igrača. Lahko jo povečamo, ojačamo, da postane groteskna in zelo smešna. Napaka lahko postane koristen sprožilec naše ustvarjalne sile. Na podoben način lahko pristopamo k strahovom. Z domišljijo jih povečujemo, popačimo, se z njimi pogovarjamo in tako strahovi postanejo odlični spremljevalci na naši poti k samemu sebi.

POTRPEŽLJIVOST, ČAKANJE

Biti potrpežljiv s seboj, kadar smo jalovi, brez čustev, leni, apatični. Ne vemo, kaj hočemo. Želimo si nekaj spremeniti, vendar ne vemo kaj, kako, kdaj. Čakamo, aktivno, ne pasivno. To pomeni, da v procesu čakanja zaupamo pravemu trenutku, ki nas bo končno izstrelil drugam. Aktivni smo, kadar smo prisotni in ozaveščeno zaupamo. Neprijetno stanje čakanja nas sili sprejeti to, kar nam je neprijetno, neudobno. Pomembno je, da vzdržimo v tem, česar ne moremo spremeniti. Pogled nazaj nam pogosto prinese spoznanje, da se je ravno zaradi tega, ker smo počakali in nismo delovali, mučno, neprijetno stanje čakanja obrnilo v naše dobro.

ZANIMANJE ZA SAMEGA SEBE

Nakloniti samemu sebi resnično zanimanje in pravo pozornost. Biti radoveden, kaj se dogaja z mojo dušo, mislijo, kakšni so moji občutki, kaj me napolnjuje, izčrpava, kaj zmorem in česa ne. Poskušati se razumeti in sočustvovati s samim seboj. Ravnati s seboj ljubeznivo, pošteno in si nameniti „hranljivo“ pozornost. Tovrsten pristop poraja v nas samozavest, samospoštovanje in ljubezen. Samega sebe ne izdamo in se ne zapustimo.